Obtežene brezrokavnike je potrebno razumeti kot pomoč v vsakdanjem življenju oseb z motnjami zaznavanja. Motnje v samo zaznavanju in s tem procesiranju dražljajev našega okolja so pogosto stranski učinki različnih diagnoz, kot so ADHD, avtizem, razvojni zaostanki, psihični stres, motorični in duševni nemir, možganska kap, trisomija 21, telesne in duševne okvare.
Peščeni jopiči NE omejujejo svobode gibanja. Uporabljajo se celo v športu za spodbujanje finih motoričnih sposobnosti. • Peščeni brezrokavniki NISO pomirjevalo!!! Pomiritev se povrne s stimulacijo, podobno kot pri globoki masaži. • Brezrokavniki NISO izobraževalni pripomoček, temveč ponudba telesu, da zazna samo sebe. • Sand brezrokavniki so prilagojeni velikosti in teži nosilca. Pri tem igra pomembno vlogo mišični tonus. •
Mimogrede: brezrokavniki z peskom so 100% prepuščajo zrak in dihajo. Kremenčev pesek uravnava telesno temperaturo. Peščeni brezrokavniki niso dodatna obremenitev v vročih dneh.
Na razpolago več velikosti. Bodite pozorni na mere! V kolikor niste prepričani nas raje pokličite in pomagali vam bomo.
Brezrokavniki so narejeni iz posebej razvitega kvalitetnega materiala, ki je primerno tudi za alergike. Brezrokavnike iz te linije do 5 kg, lahko perete tudi v stroju brez centrifuge in ne smete sušiti v sušilnem stroju. Kadar ga perete v stroju ga zaščitite z vrečko ki je namenjena za pranje in po pranju ga sušite vca.2h na soncu. Nato lahko ponovno uporabite. Manjše packe lahko obrišete z mokro krpo.
Še nekaj…
Percepcija? Kaj je to?
Zaznavanje in obdelava dražljajev vpliva na VSE, majhne ali velike, ne glede na to, ali ima diagnozo ali ne. Proces poteka dnevno ves čas v vseh živih bitjih. Brez procesiranja čutnih dražljajev, ki jih možgani doživljajo predvsem s haptiko, ne moremo obstajati. Fizičnost in psiha trpita zaradi napačne ali nezadostne obdelave.
Zakaj?
Še pred rojstvom se možgani v maternici začnejo učiti, kje v prostoru je telo. Tako imenovani telesno-prostorski zemljevid se oblikuje in nenehno dopolnjuje z izkušnjami.
Prek čutil za vonj, okus, sluh, vid in še posebej čutenje se možgani nenehno oskrbujejo z dražljaji, ki jih lahko pravilno locirajo le z delujočim telesnim prostorom. Nato se uravna tako imenovani mišični tonus, torej napetost v našem telesu.
Kje je gor, kje dol, kakšne omejitve ima telo. Možgani so nenehno zaposleni z vprašanjem: Kje pravzaprav sem? Odgovor prejme preko povratne informacije iz živčnih poti, predvsem s haptično zaznavo.
Za ta proces potrebujemo približno 30 % možganske moči.